Slovenska pot v prihodnost brez glifosata in uporabe fitofarmacevtskih sredstev

Odkar je ameriška multinacionalka Albaugh, ki ima proizvodni obrat lociran v središču Rač pri Mariboru, javno napovedala, da želi v Račah kar šestkratno povečati zmogljivosti za proizvodnjo sredstev na osnovi glifosata[1], ki bodo, če bodo pridobili potrebno okoljevarstveno soglasje, več kot 150-krat večje od letne porabe herbicidov na osnovi glifosata v Sloveniji, v Ekološki iniciativi Rače še intenzivneje spremljamo namere podjetja in dogajanje v povezavi s podaljšanjem dovoljenja za glifosat.

Evropski parlament je oktobra letos glasoval za popolno prepoved uporabe herbicidov na osnovi glifosata do 15. decembra leta 2022 in takojšnjo omejitev njegove uporabe zaradi vedno glasnejših pomislekov o njegovi morebitni rakotvornosti. Nezavezujoča resolucija je bila sprejeta, zanjo je glasovalo 355 poslancev, 204 so bili proti, 111 je bilo vzdržanih. Obenem je  Evropska komisija junija 2016 za 18 mesecev podaljšala dovoljenje za uporabo glifosata, kar pomeni do konca letošnjega leta. V tem času naj bi Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pripravila mnenje o njegovi morebitni rakotvornosti. Zaradi številnih lobističnih in političnih pritiskov se razprave med članicami EU, kaj storiti glede uporabe glifosata, nadaljujejo.

Z zanimanjem smo zato prisluhnili stališču kmetijskega ministra Dejana Židana v Bruslju letošnjega 7. novembra. Pojasnil je usklajeno stališče treh pristojnih ministrstev: »Usklajeno stališče treh pristojnih slovenskih ministrstev je, da je herbicid glifosat treba prepovedati, ob prehodnem obdobju od treh do petih let za kmetijstvo« in napovedal odločno ravnanje naše države: »V Sloveniji bomo šli samostojno po tej poti, da se tam (op. a. – na nekmetijskih zemljiščih) enostavno uporaba glifosata takoj prepove, brez prehodnega obdobja«[2]. Po njegovem je, smo lahko prebrali, edini pravi ukrep pri tem prepoved fitofarmacevtskih sredstev v celoti. V praksi to pomeni, je še dodal, usmeritev v proizvodnjo hrane z manj ali brez kemije, kar da prinaša podražitev proizvodnje hrane. In to je po njegovem cena, ki jo moramo plačati.

Spodbudne besede ministra, ki je kar nekaj svojega življenja preživel prav v Račah, pa so se v rekordno hitrem času razblinile. Že dva dni kasneje so članice EU glasovale glede dogovora o podaljšanju dovoljenja za uporabo spornega herbicida za naslednjih pet let, ki pa ne vsebuje nobene od omejitev, ki jih je napovedal minister. Potrebna večina za podaljšanje dovoljenja za uporabo Glifosata v pristojnem odboru 28 članic ni bila dosežena, pri čemer pa je Slovenija glasovala za brezpogojno podaljšanje. Zakaj? Kot so pojasnili, le zato, da se kmetijstvo lahko prilagodi posledicam ukinitve uporabe[3].

Slednje v Ekološki iniciativi Rače lahko sicer sprejmemo kot smiselno odločitev, ne moremo pa razumeti, zakaj je minister Židan le dva dneva pred tem povedal nekaj čisto drugega: da prehodnega obdobja vsaj za uporabo na nekmetijskih zemljiščih ne bo. Zadnje stališče slovenske vlade, da zagovarja prepoved uporabe glifosata in da bo na vsak način naša država ubrala svojo »ekološko« pot, vendar želi zagotoviti prehodno obdobje največ petih let za prilagoditev domače kmetijske proizvodnje, si velja zapomniti in nad njenim uresničevanjem bdeti.

Ekološka iniciativa Rače

zanjo Boris Vezjak

Viri:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja