Aldrin in dieldrin sta kemijsko podobni spojini, najdemo ju v pripravkih za zatiranje nekaterih insektov in rastlinskih bolezni. Aldrin se pretvori v dieldrin, ki je zelo obstojen. Aldrin in dieldrin sta se uporabljala za zatiranje talnih škodljivcev v koruzi in krompirju. Danes sta prepovedana v večini razvitih dežel. Ker se insekticida vežeta na talne delce, sta namenjena delovanju v tleh zato obstaja dolgodobno velika možnost postopnega izpiranja v podtalno vodo.

Aldrin in dieldrin sta bila najdena v atmosferi, adsorbirana na prašne delce ali v deževnici, v različnih koncentracijah glede na stanje. Odkrita sta bila večinoma na kmetijskih območjih, kjer so bile ugotovljene   koncentracije v zraku v mejah od 1 do 2 ng/m3, z najvišjimi vrednostmi okoli 40 ng/m3. V deževnici so bile ugotovljene  koncentracije v mejah od 10 do 20 ng/l, le občasno višje.

Aldrin le redko najdemo živilih. Dieldrin je bolj pogost, še posebej v mlečnih izdelkih, mesninah, ribah, oljih in maščobah, krompirju in nekaterih vrstah zelenjave (še posebej v gomoljnicah).

Aldrin in dieldrin se hitro adsorbirata na talne delce, še posebej v tistih tipih tal, ki vsebujejo veliko organske snovi, vendar pa sta le zmerno adsorbirana na glinaste delce. Uporaba aldrina in dieldrina v kmetijski pridelavi rastlin vodi do kopičenja ostankov v tleh, ki lahko traja več let, pri čemer je pričakovana razpolovna doba med 4 in 7 leti. V tleh ostane vezanega 3/4 aldrina (velja za zmerno topla geografska območja). Razpolovna doba dieldrina je 5 let. Z izhlapevanjem se prerazdeljuje tudi na področja, oddaljena od mesta uporabe – našli so ga tudi v vodnih organizmih arktičnega področja.

V vodi se aldrin kopiči v morskih rakih (škorpijonih), školjkah, polžih in ribah. Aldrin in dieldrin sta zelo strupena; za vodne rake je LC50 običajno nižja od 50 µg/l. Akutna toksičnost (LC50) aldrina za ribe je med 2,2 in 53 µg/l in za dieldrin med 1,1 in 41 µg/l.

Uporaba	Smrtni odmerek	t½ v tleh	ADI	MRL
Insekticid	10 mg/kg	5 let	0,1 µg/kg	0,006 mg/kg v mlečni maščobi 0,2 mg/kg v maščobi mesa

Toksičnost za živali: 50 µg/l za vodne rake, 2,2-53 µg/l za ribe

Zaradi prehajanja skozi placento je dieldrin prisoten v krvi, maščobnih tkivih in drugih tkivih fetusa in novorojencev. Koncentracije znašajo 1/10 do ½  koncentracij pri njihovih materah. Ni razlike med novorojenci in odraslimi v razmerju koncentracij dieldrina v možganih/jetrih/maščobi. V mnogih državah so v preteklosti že potekale redne analize materinega mleka glede prisotnosti kloriranih ogljikovodikov, vključno z dieldrinom. V večini držav  je  znašala  koncentracija  dieldrina  do  6  µg/l,  vendar  so  občasno  našli  tudi  višje vrednosti.

Dokazani učinki:

Pri človeku	Akutna  izpostavljenost: nevrološki simptomi, kot so hudi krči. Kronična izpostavljenost: glavobol,  vrtoglavica,  slabost  in  bruhanje,  neješčnost,  tresenje  in  krči, nenormalni EEG odčitki. psihološke bolezni, sum na periferno nevropatijo, Parkinsonova bolezen.
Pri živalih	podobno delovanje estrogenu Posamezen odmerek  v času brejosti (hrčki in miši): fizične  deformacije zarodka (okončin in glave) Akutna  izpostavljenost (podgane): poškodbe ledvic, kronična izpostavljenost,: povečana jetra, povečani hepatociti, povečan gladek endoplazmatski retikulum, zvišan nivo in aktivnost mikrosomalnih encimov, povečana vakuolizacija.

Rakotvornost  za  človeka:  IARC  –  skupina  3  –  nerazvrščeni  kot  karcinogeni  za  človeka (16.9.2003).

Dieldrin je 40 do 50 krat bolj strupen kot DDT. Za človeka je ocenjen smrtni odmerek 10 mg/kg t.t.

vir: Nacionalni izvedbeni načrt za ravnanje z obstojnimi organskimi onesnaževali za obdobje od leta 2009 do leta 2013, Vlada Republike Slovenije, 9.7.2009, str. 143-145. (vir)