Ukrepi za izboljšanje kakovosti okolja, pričakovanja Ekološke iniciative Rače

Po predstavitvi študije Onkološkega inštituta o incidenci raka na Dravskem polju, kjer so avtorice študije govorile o epidemiji raka v Sloveniji, Ekološka iniciativa Rače pričakuje ukrepe, ki bodo prispevali k zmanjšanju okoljskih nevarnostnih dejavnikov in k izboljšanju okolja.

Od Ministrstva za okolje in prostor pričakujemo:

  1. Vzpostavitev monitoringa kvalitete zraka v Račah in dosleden nadzor nad vnosom nevarnih in strupenih snovi v zrak.
  2. Odprava onesnaženja potoka Žabnik z živim srebrom.
  3. Saniranje divjih odlagališč v jamah v okolici Rač.
  4. Spoštovanje Zakona o vodah, tudi 69. člena pri gradnji objektov in naprav na vodovarstvenem območju.
  5. Zaščita gozda pred sekanjem zaradi širjenja gospodarske dejavnosti na kmetijskih zemljiščih.

Utemeljitev:

  1. V trikotniku med Mariborom, Slovensko Bistrico in Kidričevim je več velikih onesnaževalcev zraka, a je edino merilno mesto za kakovost zraka v Miklavžu, kjer merijo le delce PM10. Študija Onkološkega inštituta o incidenci raka na Dravskem polju je posebej izpostavila problem s kakovostjo zraka. Zato je nujno potrebno na tem območju postaviti merilno postajo za meritev vseh parametrov onesnaženja zraka v okviru javnega monitoringa ARSO. Ker v Račah v neposredni bližini osnovne šole in vrtca obratuje sežigalnica odpadkov, bi bila najprimernejša lokacija v bližini sežigalnice.
  2. ARSO vsak mesec meri koncentracije živega srebra v potoku Žabnik, mejne vrednosti so večkrat letno presežene. Ker gre za edini potok v Sloveniji, ki ima presežene koncentracije živega srebra, bi MOP moral takoj ukrepati, poiskati vir onesnaženja in potok očistiti.
  3. V jame v okolici Rač so v preteklih desetletjih odlagali velike količine odpadkov, tudi nevarnih. Do leta 2000 je bila v državnih načrtih predvidena sanacija jam, ki pa še do danes ni bila izvedena in je niti v načrtih ni več. Gre za velik speč ekološki problem, ki ogroža podtalnico, v kateri je že danes povišana koncentracija težkih kovin, predvsem kadmija. Zato bi moral MOP omejiti vnos težkih kovin v podtalnico in jame čim prej sanirati, preden še več nevarnih snovi prispe do podtalnice.
  4. V postopkih okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja lakirnice Magne smo opozarjali na neprimernost lokacije in na kršitev 69. člena Zakona o vodah, tudi z dopisoma na ARSO v obeh javnih razpravah, maja 2017 in septembra 2018. ARSO se na opozorilo o kršitvi ni odzval. Zato mora MOP ugotoviti razlog za navedeno kršitev, jo odpraviti in zagotoviti, da se tovrstne kršitve ne bodo več dogajale.
  5. Ob gradnji lakirnice je bilo leta 2017 posekanih 4 ha gozda v bližini Rogoze, da bi tam uredili improvizirana kmetijska zemljišča. Z njimi bi naj nadomestili pozidano njivo, ki je sodila med 6% najbolj kakovostnih kmetijskih zemljišč v državi. Tako je bila škoda dvojna, poleg izgube njive je bil izgubljen tudi gozd. V veljanem OPN občine Hoče – Slivnica je še vedno predvideno sekanje gozda ob nadaljnjem širjenju Magne. Tudi predlog DPN za širjenje mariborskega letališča predvideva obsežno sekanje gozda, s katerim bi naj povrnili izgubljena kmetijska zemljišča. Takšno sekanje gozda je neprimerno in bi ga morali prepovedati.

Od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pričakujemo predvsem ukrepe za omejitev rabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil ter njihovih posledic:

  1. Na Dravskem polju že več kot 16 let ne uporabljajo več atrazina, a izmerjene koncentracije se vedno presegajo mejne vrednosti, v letu 2017 tudi v občini Rače – Fram. Prejšnji minister za kmetijstvo je leta 2017 obljubil prepoved rabe glifosata v kmetijstvu s prehodnim obdobjem 3 do 5 let. Ker je znaten del tega prehodnega obdobja že potekel, pričakujemo pospešitev priprave predpisov, ki bodo obljubo uresničili in do let 2020-2022 oz. čim prej prepovedali rabo tudi vseh tistih fitofarmacevtskih sredstev, ki so bolj toksični od glifosata.
  2. V podtalnici je bila v Sloveniji leta 2017 na številnih mestih presežena mejna koncentracija nitratov, med drugim tudi v občini Rače – Fram. Največji vir onesnaženja podtalnice z nitrati je gnojenje z umetnimi gnojili in gnojnico v pridelavi hrane. V Račah je bila v podtalnici v letu 2017 izmerjena druga najvišja koncentracija v Sloveniji za strupen kadmij (158 ng/l), za katerega je znano, da se nahaja v visokih koncentracijah v fosfatnih gnojilih in da se kopiči v organizmu. Visoke so tudi koncentracije drugih težkih kovin, ki so prav tako prisotne v umetnih gnojilih, predvsem niklja in kroma. Zato pričakujemo pripravo predpisov, ki bodo prepovedali uporabo gnojil, ki vsebujejo strupene težke kovine, ter omejili vnos nitratov in nitritov na največ toliko, da njihova koncentracija v podtalnici ne bo povišana.

Ko prejmemo odziv ministrstev, ga objavimo na tej spletni strani.